VIZIJA USPEHA -Izobraževanje in podjetniško svetovanje

Franjo Trojnar
Knjiga, ki jo je napisal, je velika uspešnica, ki lahko spremeni življenje (ali vsaj pogled nanj) vsakemu bralcu. Toda Franjo Trojnar ne piše samo knjig, ampak o tem, kako uspeti v življenju in kako osebnostno rasti, predava tudi na seminarjih, delavnicah in kje drugje. Več ljudi je spremljal ob njihovi izkušnji s hojo po žerjavici (kar še zmeraj počne) in se ukvarja še z mnogimi drugimi zanimivimi rečmi.
V petek, 23. marca, na: www.vecer.com naš gost Franjo Trojnar ob 19. uri.

VEČER: Gospod Trojnar, pozdravljeni! Napisali ste knjigo Vizija uspeha, ki je velika uspešnica in je pri bralcih zelo priljubljena. Zakaj ste jo naslovili prav Vizija uspeha - kaj si razlagate pod tem pojmom?
Franjo Trojnar: Vizija uspeha je sodoben postopek za uresničevanje ciljev, pri katerem je viden cilj uresničen, čeprav še ne poznamo vseh poti za dosego. Za povprečnega Američana je to povsem običajno, v Sloveniji pa moramo poznati poti, da se sploh upamo razmišljati o cilju.
VEČER: Mar ni glede tega, kako razmišljamo, marsikaj odvisno od vzgoje? In Slovenci smo vsekakor drugače vzgojeni, kot Američani; mzdi se, da si nekako manj upamo, da si ne drznemo sanjati, kaj šele, da bi upali uresničevati svoje želje...
Franjo Trojnar: Pri ciljih je pomembno narediti preboj miselni in se upati razmišljati, čeprav še ne poznamo vseh poti. Za razmišljanjem mi vlagamo energijo v cilj in dovolimo da se poti same oblikujejo, pri tem pa moramo biti pozorni, da jih vidimo, čutimo, slišimo.
VEČER: Toda ljudje smo različno dovzetni za to, kar naštevate in različno odprti. Je uspeh torej kljub temu blizu in dosegljiv vsem?
Franjo Trojnar: Živimo zato, da uspemo. Nisem še srečal človeka, ki ne bi želel uspet. V prejšnjih časih ni bilo zaželeno preveč misliti s svojo glavo, sedaj ko pa so nam dane vse možnosti, pa potrebujemo en prehodni čas za to. Če si upamo zamislit, potem je s tem narejen že prvi korak.

Predstavitev knjige Vizija uspeha.

VEČER: Pa smo Slovenci dovolj ozaveščeni glede tega, da lahko uresničimo vse svoje želje, če si le dovolj prizadevamo oziroma dovolj želimo?
Franjo Trojnar: Seveda se v smeri ozaveščenosti kar nekaj dogaja. Mlajši so bolj dojemljivi, srednja in starejša generacija pa potrebuje več podpore. Včasih komu svetujem: "Upaj si!", na kar odgovori: "Kaj pa potem, če uspem?" Dam mu možnost: "Pridi k meni, in bova skupaj našla pot iz krize." Potrebujemo nekoga, ki verjame v nas, takrat si več upamo.
VEČER: Na kakšne načine svetujete in pomagate ljudem, kako jim stojite ob strani in jim dajete vedeti in čutiti, da verjamete vanje?
Franjo Trojnar: Pri srečanju z ljudmi začutim, kaj je v njih najboljšega in mi je to vodilo za delo. Z razgovorom še potem preverim. Predvsem jih opogumim, da mi govorijo o čem so sanjali, ko so še bili majhni otroci, ko niso bili omejeni, kaj jih veseli in potem skupaj naredimo načrt uresničevanja ciljev. Potrebno se je večkrat srečat, da smo v stiku in da v ključnih kriznih primerih lahko računajo na mene. Posebej sem specializiran za individualna svetovanja, pri katerem se mnogi lažje odprejo in povejo svoje resnične želje, ter dvome in strahove, ki so ob tem prisotni.

Poslovno potovanje.

VEČER: Ste vi že kot otrok vedeli, da boste počeli to, kar počnete sedaj? Kakšna je vaša zgodba o uspehu?
Franjo Trojnar: Vedno sem si želel delati, to kar zdaj počnem. Pravzaprav sem želel biti trgovski potnik, pa me je pot zanesla v tovarno avtomobilov, kjer sem preživel 30 let. Rad sem ustvarjal nove projekte tovornjakov in avtobusov, vendar je ta igra zame končana. Ko je TAM šel v stečaj, sem imel 49 let in sem odločil, zdaj je čas, da še nekaj naredim iz mojega življenja. Tako sem se podal v svetovanje, ki v začetku ni bilo z rožicami postlano, vendar ker to rad delam in uživam v tem delu, so sledili uspehi. Nastopati v javnosti mi je bilo v začetku najtežje, potem pa sem se odločil za šolo retorike Zdravka Zupančiča. Tu sem se naučil veščine nastopanja in sedaj sem honorarni predavatelj v šoli retorike. Le upati se moramo in uspelo nam bo. Pogumne še Bog podpira.
VEČER: Pa je res vsa skrivnost samo v pogumu? Kaj pa to, da moramo imeti v življenju tudi srečo, da nam kaj uspe oziroma se nam posreči, mar to nič ne šteje?
Franjo Trojnar: Seveda je potrebno imeti srečo, lažje se uspe. Imamo pa lep slovenski pregovor: Vsak je svoje sreče kovač." Ko se zavedamo, da smo za vse, skoraj za vse v življenju odgovorni sami, takrat primemo usodo v svoje roke in se podamo na pot življenjskih izzivov. Najbolje je, če skozi svoje delo osebnostno rastemo. To je zdrav motiv, za to kar počnemo. Dobro je tudi, da si zastavimo velike cilje katere ponavadi uresničimo tako, da se presežemo, stopimo v vlogo in takrat imamo zorni kot rešitve. Vizija uspeha je moja prva knjiga, pisal sem jo tako, da sem vsako jutro "vstopil" v vlogo pisatelja, se poslušal in povezal s kreativnim tokom idej. V tem stanju sem zmogel več kot pa sem kdajkoli mislil in se tako presegel in uspel.
VEČER: O uspehu pa ne govorite samo v knjigi, ampak tudi na seminarjih, v delavnicah... Komu vse jih namenjate, kdo so vaši poslušalci, kdo so ljudje, katerim svetujete?
Franjo Trojnar: Na Gea kolidžu predavam v večerni šoli podjetništva, pozitivno razmišljanje, poslovna komunikacija in antistres program. Za nezaposlene, bodoče podjetnike, ki so še na zavodu za zaposlovanje, predavam generiranje podjetniških idej. Preko Gospodarske zbornice vodim seminar Vizija uspeha. Še vedno pa se največ ukvarjam z individualnim svetovanjem malim podjetnikom do 10 zaposlenih. Največ se oglašajo ljudje, ki so prebrali mojo knjigo ali pa članke, kateri so objavljeni v revijah Manager, Podjetnik in Profesionalna prodaja. Skušam delo opraviti tako dobro, da me potem priporočajo svojim prijateljem, in to je moj način reklame.
VEČER: Vsi naslovi predavanj, ki jih omenjate, so zanimivi, še posebej pa se mi zdi zanimivo pozitivno razmišljanje in antistresni program. V današnjem času se namreč zdi, da mnogi ljudje
ne znajo pozitivno gledati na življenje, stres pa redkokomu ni znan...
Franjo Trojnar: Uspešni se vedno družijo skupaj in te se pogovarjajo, kaj bojo naredili. Govorijo o svojih načrtih, nenehno pa ne premlevajo nekaj let stare zgodbe. Pozitivno razmišljati pomeni, videti cilj uresničen, čeprav še ne poznamo vseh poti. "Povej mi o čem razmišljaš, pa ti bom povedal, kako si uspešen." Eni razmišljajo o tem, kaj želijo, in drugi o tistem, česa ne želijo. Tisto o čemer razmišljamo, postaja večje in tja teče naša življenjska energija. Hiter tempo življenja in zahteve delovnega mesta so stresne situacije. Potrebno se je znati izklopiti, ko pridemo domov. V službi profesionalec, doma amater, pomeni, da se izklopimo, kajti če moramo v kopalnici zamenjati žarnico, ne potrebujemo diplome. Izklopiti se po naši želji pomeni, da preusmerimo misli, da gremo v naravo in da uživamo v naših hobijih. Ko se izklopimo iz stresa, se v nas prebudi energija in porajajo nove ideje. Uspešen podjetnik potrebuje le dvoje: "Veliko energije in prave ideje."
Zato je kar nekaj mojih programov posvečeno prebujanju naše življenjske energije, torej prebujanju velikana v sebi in eden od teh programov je hoja po žerjavici.

Franjo Trojnar pred grmado.

VEČER: Tudi z njo imate precej izkušenj, mar ne?
Franjo Trojnar: Hoja po žerjavici je delavnica za dvig samozavesti in prebujanje notranjega ognja. Lansko leto je šlo čez žerjavico čez tisoč udeležencev, letos začenjam s prvo že naslednji teden. Hoja po žerjavici je hitra metoda prebujanja energije in preseganje naših mislenih in fizičnih omejitev. Ko se poslovnež vrne po uspešno prehojeni žerjavici v ponedeljek v službo, je mnogo vsakdanjih problemov zelo majčkenih proti žerjavici. In takrat si reče: "Če sem to zmogel, bom še poslovne zadolžitve in moje življenjske načrte." Letos prvič vodim žerjavico za posamezna podjetja. To je trend, ki prihaja iz zahoda in v katerem poslovneži najhitreje presežejo neke svoje miselne omejitve, se napolnijo z energijo in pridejo v stik z novimi idejami. Pred kratkim mi je eden rekel: "Saj sem dnevno kot direktor firme v žerjavici, zakaj pa ne bi poskusil še enkrat to pravo."

Razvedrilo?

VEČER: Ja, hoja po resnični žerjavici je res lahko izziv - toda vsakdo si vendarle ne upa tega. Kaj pomeni tovrstna hoja vam - je za vas ena od oblik, kako se znebiti stresa? In če vprašam še to: kaj storite, kadar niste najboljše razpoloženi, ko ste utrujeni, brezvoljni... - kje in kako si takrat "napolnite baterije"?
Franjo Trojnar: Seveda je izziv. Mnoge stvari lahko preslepimo, delamo se, kot da razumemo, kot da sprejemamo in kot da nam je do novih izkušenj, v žerjavici pa gre za resnično soočenje in prevzem odgovornosti, da čeprav se ukvarjamo z nečim nevarnim, smo se sami podali v to in smo odgovorni za to. Ta prevzem odgovornosti nam pomaga v življenju, da začnemo delovati iz sebe in pogumneje vstopamo v nove izkušnje. Živimo v času, ko le izkušnje nekaj štejejo. Hojo po žerjavici si je možno tudi samo ogledat, ponavadi pa tudi tisti gledalci jo na koncu prehodijo brez težav. Ko nisem najboljše razpoložen se podam peš na Pohorje. Hodim ob potočku in poslušam žuborenje, ali pa si privoščim masažo. Na koncu tedna pa se najrajši odpravim na vikend in se tam v miru sprostim. Ko se s kmeti pogovarjam o njihovih vsakdanjih opravilih.
VEČER: Kje pa se izobražujete, da lahko predavate in vodite delavnice?
Franjo Trojnar: Lansko leto sem obiskoval osemdeset urni seminar za izobraževanje učiteljev za poučevanje odraslih. Ravno sedaj obiskujem pri Video centru v Ljubljani trimesečno delavnico reševanje problemov. Tedensko preberem eno novo knjigo iz poslovnega področja, poslušam avdio kasete in gledamo video iz mojega področja. Zavedam se, da kljub 54 letom starosti se moram nenehno izobraževat in nabirat nova znanja.
VEČER: Potem gotovo poznate tudi knjigo Wayna W. Dyerja Verjemite, in videli boste. Med njo in vašo Vizijo uspeha je precej vzporednic...
Franjo Trojnar: Ja to knjigo sem prebral šele po tem, ko sem napisal mojo in ugotovil, da ne glede kje živimo, lahko pridemo do enakih resnic. Ta knjiga mi je bila samo potrditev, da sem se do nekaterih spoznanj dokopal sam. Verjeti v sebe je najboljša osnova za uspeh, zato se tudi ena od mojih delavnic imenuje "Delovati iz sebe".

Hčerka Ana.

VEČER: Uspešni posamezniki gotovo izhajajo iz uspešnih družin. Kaj bi lahko rekli za svojo - so vaša žena in hčerki prav tako uspešni, sledijo svojim ciljem, jih uresničujejo?
Franjo Trojnar: Le celostni uspeh v poslu, družini in osebnostnem razvoju danes nekaj šteje. Naš zadnji družinski primer je izdaja angleškega prevoda "Your hearts desire" - Vaše srčne želje. Kako jih usesničiti in ustvariti življenje, kot si resnično želimo. Hčerke Ana in Snežna so prevedle to knjigo, žena je pomagala pri vnosu teksta v računalnik. Že nekaj časa vodim devet tedenske delavnice "Uresničevanje srčnih želja". Povedati moram, da je za nekatere srčna želja dobiti pravo službo, kupiti si svoje stanovanje ali dokončati študij ali imeti zdravo in vitko telo. Tisto, kar si resnično želimo, lažje uresničimo. Sedaj te delavnice vodi tudi hčerka Ana, ki pleše balet in ima status samostojnega kulturnega delavca. Hčerka Snežna študira tretji letnik filozofske fakultete in bo te delavnice vodila po končanem študiju. Žena je imela tudi to smolo, da ji je njeno podjetje, Jeklotehna, šlo v stečaj, vendar se s pridnim dodatnim izobraževanjem usposoblja za bolj zahtevna dela v pisarni ter se zaposlila. Jaz jih vsekakor podpiram pri uresničevanju njihovih ciljev in uživam, ko jim uspe uresničiti zastavljene cilje.
VEČER: Gospod Trojnar, čas našega pogovora je žal minil. Hvala, ker ste bili naš gost.