Ko me je Franjo povabil na intenzivno delavnico Odkrivanje notranjih potencialov, sem z veseljem pristal. Z njim sem namreč imel izredno pozitivno izkušnjo pri hoji čez žerjavico, ki jo je vodil na zelo sproščujoč način. Enako se je zgodilo na omenjeni delavnici, kjer smo se med iskanjem odgovora na vprašanji "Kdo sem jaz?" in "Kdo nisem jaz?" uvodoma poistovetili s prav neverjetnimi stvarmi. V drugem delu, ko smo izčrpali svojo podzavestne podobe in ukrotili naš ego, pa smo zlagoma vsi doživeli izjemno močno izkušnjo razsvetljenja. To se je zgodilo v trenutku, ko je v našem duhu ostala samo še slika nas samih, ko smo z žarom v očeh izrekli: "Jaz sem jaz!" Mene osebno sta ob tem spoznanju preplavila notranji mir in toplina okrog srca, poleg tega pa sem v tistem hipu tudi v ostalih udeležencih uzrl čudovita edinstvena bitja. Na delavnici, kjer smo vaje izvajali v parih, sem spoznal tudi kako pomembno je izražanje svojih občutkov in kako pomembno je pri poslušanju biti osredotočen na sogovornikove oči. S tem se najhitreje povežeta tvoja in njegova duša. Delavnico vsakomur iz srca priporočam.
Damjan Likar, novinar revije www.mojuspeh.com
in regijskega časopisa Loški utrip
13.10.2001
Pred očmi se mi nizajo osebe - bolj ali manj pomembne
v mojem življenju; tiste, ki so mi blizu in tiste, s katerimi imam komaj
kaj stikov; tiste, ki jih ljubim in tiste, na katere me vežejo grenke
izkušnje. Nobene od teh ne želim občutiti, prav izmikam se jim. Kasneje
ugotovim, da sem se izmikala odgovornosti, saj vendar rabim nekoga za
obsojanje, za prevalitev krivde...
Približa se mi mami. Strah jo je. Zaboli me želodec. Začutim vso njeno
bolečino in ves njen strah. Začutim silno željo, da bi jo objela. Res
jo objamem. V vsej svoji krhkosti in nežnosti se silovito privije k meni,
ljubeče, na meji obupa, drhteče... Sredi žarečega sonca sva, občutek ljubezni
mi daje neskončno moč, ona pa se privija k meni, tako močno, da se hipoma
stopi v meni. Eno sva. Ničesar dugega ni več. Ona je jaz. Ni drugega človeškega
bitja - vse sem jaz. In jaz sem ljubezen... In z ljubeznijo prevzemam
vso odgovornost.
Evelina
24.5.2003
Pred očmi se mi prikaže obris človeka, temen, obdan
z žarečo povrhnjico, ki se mi približuje....ne vem, kdo ta človek je....trudim
se pogledati v njegov obraz, stopiti predenj in se ga dotakniti...v tem
trenutku vidim sama sebe, obris ze zlije v mene....nato izginja počasi
v daljavo....poskušam ga zavestno pritegniti nazaj....moram se močno truditi,
da se ponovno ne izgubim....pograbi me neznanska energija in me vleče
v spiralasti tunel....padem v neskončen prostor, kjer se razletim na miljone
molekul, ki se skozi nešteto plasti zlivajo v eno celoto...ni mi jasno,
ali se sestavljam ali razpadam, ničesar več ne čutim- kar naenkrat, z
neznansko hitrostjo prodrem do jedra same sebe - začutim točko ENOSTI,
tisto točko, tisti trenutek , ko je vse eno in je eno vse....JAZ sem JAZ
!!!
Carmen
KAKO SEM ZAČEL DELOVATI IZ SEBE?
Med pisanjem pričujoče knjige sem doživel izjemno veliko zanimivih
in tudi prelomnih dogodkov. Kot da bi se morali zgoditi, da vam lahko
sedaj svoje izkušnje posredujem. V pravem trenutku sem vedno dobil tisto,
kar se potreboval, pa naj bo to učna lekcija vesolja, denar za plačilo
obveznosti ali navdihujoča zgodba, ki mi jo je prijateljica poslala po
elektronski pošti. Seveda pa ne smem pozabiti niti na knjige in ljudi,
ki so v pravem trenutku prišli v moje življenje, kot da bi jih sam poklical.
Konec julija 2003 mi je prijatelj in sodelavec Franjo Trojnar
v elektronski pošti omenil delavnico Delovati iz sebe, ki se je kasneje
izkazala za prelomno in mi dala nov vpogled v moje življenje, delo in
ustvarjanje, pa tudi moč za določene korake, ki jih prej nisem upal storiti.
Še bolj sem se prepričal v pravilnost svoje usmeritve in poslanstva. Na
tej izjemni delavnici, ki traja štiri ure in, ki je v bistvu skrajšani
Intenziv razsvetljenja (le-ta traja celo dva dni ali še več) sem sam doživel
razsvetljenje. Po njem moje življenje nikoli več ne bo takšno, kot je
bilo pred njim. Čudeži so se mi začeli dogajati že nekaj dni po delavnici
in v nadaljevanju boste spoznali, kaj sem doživel. Kako začnemo delovati
iz sebe?
Na delavnici se uporabljajo moderne metode komunikacije in
meditacije na koane (koani so vprašanja, na katera ne moremo najti logičnih
odgovorov, temveč jih lahko samo doživimo). Ko je Franjo Trojnar dejal,
da je delavnica Delovati iz sebe bolj zahtevna kot Hoja po žerjavici,
mu kar nisem verjel, a kasneje so se njegove besede izkazale za resnične.
Seveda pa je tudi doživetje razsvetljenja veliko bolj čustveno in intenzivno
kot pa hoja po žerjavici. Po uvodnih besedah se je delavnica začela in
vsakdo si je poiskal svojega partnerja.
Najprej smo se gledali v oči in si eden drugemu pošiljali
pozitivne in ljubeče misli. To je bila priprava za resno delo, ko smo
začeli z meditacijami na koane. Delavnica poteka v treh sklopih in vsak
traja štirideset minut. Najprej en partner dvajset minut zastavlja vprašanja,
drugi odgovarja, nato partnerja vlogi zamenjata. Na ta vprašanja ne moremo
najti logičnih odgovorov. Prvo vprašanje se je glasilo: "Doživi direktno,
kdo si ti?", drugo vprašanje je bilo: "Doživi direktno, kdo nisi ti?".
Ko partner postavi vprašanje, imamo oči odprte in drug drugega gledamo
v oči, nato pa oči zapremo in se predamo intuiciji, vesolju, Bogu. Partnerju
opišemo, kaj smo občutili, kaj smo videli, kaj smo doživeli.
Po dobrih štirdesetih minutah sledi krajši, desetminutni odmor,
nato se postopek nadaljuje. Vprašanja so ves čas ista, a odgovori nanje
so lahko zelo različni. Nekateri udeleženci vidijo pred seboj prizore,
drugim se pojavljajo v mislih besede, tretjim glasba, četrtim spet kaj
drugega. Ko smo začeli z "drugim krogom" vprašanj, so nekateri udeleženci
že doživeli uvid v sebe oz. razsvetljenje. Vendar pa razsvetljenja ne
bomo doživeli, če si ga ne želimo in če nanj nismo pripravljeni.
Sam v "drugem krogu" razsvetljenja še nisem doživel, se mi
je pa to zgodilo v tretjem oz. zadnjem krogu. V prvih dveh krogih, so
se mi pred očmi neprestano pojavljali eni in isti prizori, ki pa jih med
seboj nisem znal povezati. Največkrat sem videl orla, širna polja polna
sončnic, planine, slap, reko ... Med zadnjim "krogom" je med meditacijo
k meni pristopil Franjo in me sam vodil skoznjo ter mi zastavljal vprašanja:
"Doživi direktno, kdo si ti?" In opisal sem mu orla, nato širna polja
sončnic. Kasneje me je vprašal: "Doživi direktno, kaj so sončnice?" In
sem mu spet opisal, nato je sledilo še vprašanje za orla in končno: "Doživi
direktno, kdo si ti?" Odgovoril sem: "Orlovo srce." Sledilo je ponovno
vprašanje: "Doživi direktno, kdo si ti?" In odgovor: "Orlove oči." V določenem
trenutku, ko me je Franjo ponovno vprašal: "Doživi direktno, kdo si ti?"
sem bil tako zmeden, da nisem znal povedati niti svojega imena. Hotel
sem ga izgovoriti a ni šlo, edino, kar sem lahko izdavil, je bilo: "Jaz
sem." Franjo me je ponovno vprašal: "Doživi direktno, kdo si ti?" In sem
ponovno odgovoril: "Jaz sem." "Doživi direktno, kdo si ti?" "Jaz sem."
In takrat sem dobil preblisk, v srce se mi je naselila ljubezen in enost
z vsem in v vsem, čutil sem vseprisotnost ljubezni in enosti. Takrat me
je Franjo objel.
V tistem trenutku sem spoznal, da sem eno z vsem vesoljem
in da mi ni treba več iskati sebe zunaj sebe, kajti sam sem že vse in
imam vse, kar potrebujem. Pred to delavnico sem še malo dvomil o svoji
poti in poslanstvu, a po tej delavnici, ko sem pred seboj videl same čudovite
prizore in so mi prihajale na misel pozitivne besede, besede spodbude
in ljubezni, sem spoznal, da sem resnično na pravi poti. Ko občutiš enost
z vesoljem in Bogom, je to doživetje, ki se ga ne da opisati z besedami, treba ga je doživeti. Doživite ga tudi vi! Spremenilo vam bo življenje
tako kot ga je meni.
ROY GOREYA. Avtor knjig :Tam
kjer je volja, tam je pot; Življenjski diamant. |