Kako ste pravzaprav prišli na idejo o vodenju hoje po žerjavici?

Bilo je pred dvanajstimi leti v Mariboru, ko sem se odzval povabilu prijateljev in šel z njimi samo na ogled tega prastarega rituala. Toda, ko sem videl, da so vsi udeleženci brez kakršnih koli problemov prehodili ognjeno pot, sem tudi sam zbral pogum in se sprehodil čez žarečo preprogo. Izkušnja me je navdušila, kajti doživel sem globoko sprostitev in ponoči sem sanjal, kot da letam po zraku. To je lahko prispodoba, da sem si po dolgih letih upal izstopiti iz kletke življenja. No, na naslednjih obredih sem pomagal pri organizaciji in izvajanju programa, toda mnogi ljudje so mislili, da sem jaz vodja rituala. To je bil očiten znak, da moram začeti voditi hojo po žerjavici. Ob mojem prvem vodenju sem popeljal čez žarečo žerjavico kar 80 ljudi.

Zaradi kakšnih razlogov pa se ljudje odločijo iti v direktno izkušnjo z Ognjem?

Hojo po žerjavici izvajajo po vsem svetu v različnih kulturah, uporabljajo pa jo za zdravljenje in očiščenje škodljivih vplivov in razvad ter prebuditev življenjskih energij. Kot zanimivost naj navedem, da so nekatera stara ljudstva vodila čez žarečo preprogo tudi živino, ker naj bi jih s tem očistili škodljivih vplivov na človeka. V današnjem času se ljudje odločajo za tovrstno izkušnjo predvsem iz treh razlogov:

1. Premaknemo meje svojih sposobnosti.

To, proti čemer so nas že kot otroka svarili: ne hodi k ognju, beži stran od ognja, da se ne spečeš, počnemo sedaj namerno. Moči ognju se preprosto prepustimo in tako prvič doživimo uspeh, za katerega se nam ni bilo treba bojevati. Ta izkušnja nam pomaga tudi v vsakdanjem življenju, ko se pred nami pojavi na videz nepremostljiva ovira, kajti takrat se spomnimo izkušnje z žerjavico in si rečemo: "Tudi takrat je bilo videti nemogoče, pa mi je uspelo!"

2. Spoprimemo se s strahom.

Strah je največja zavora za razvoj naših sposobnosti. Naredili bi to in ono, lotili bi se novega posla, če nas ne bi bilo strah. Po hoji po žerjavici dojamemo strah kot normalen pojav, ki nas ščiti, je koristen in ne bi mogli živeti brez njega. Pri hoji po žerjavici se strahu zavedamo, ga ne potiskamo, priznamo si ga in gremo skozi njega. Ognju žrtvujemo bolezen, strahove, slabe navade, sebičnost, zavist in vse nezaželene lastnosti, da nas varno pusti čez. Ameriški Indijanci si predstavljajo, kako jih duh ognja drži za roko in jih pelje čez. V Grčiji nosijo udeleženci v rokah ikone, ki jim pomagajo varno čez ogenj.

3. S hojo po žerjavici prebudimo notranji ogenj, našo energijo, ki je v nas zablokirana.

Kajti ravno pomanjkanje energije nas naredi strahopetne. Ali drugače povedano - svojega feniksa, ki je na ta trenutek komaj čakal, prebudimo iz pepela. S tem ko se odločimo, da gremo bosi čez razbeljeno žerjavico, prevzamemo odgovornost za svoje početje. Nihče ne more prevzeti te odgovornosti namesto nas, ne mojster ne preostali udeleženci. Prevzamemo jo mi sami, pri polni zavesti. S tem, ko gremo čez žerjavico prebudimo svoje skrite moči, zraste nam samozavest in od tega trenutka se bolj zanesemo nase. Postanemo dovolj zreli, da lahko uspemo ter tako uresničimo svoje sanje in začnemo živeti po svoji volji. Na ta način postanemo režiser in glavni igralec v igri našega življenja.

Ne morem mimo vprašanja, ki si ga bržkone postavljajo mnogi opazovalci: Kako je sploh mogoče, da se ne opečeš?

Razumsko pojava hoje po žerjavici ni mogoče razložiti, prepričan pa sem, da bo napredna znanost kmalu našla odgovor. Skrivnost uspešne hoje po žareči preprogi je doseganje harmonije z ognjem. Ogenj ima preveliko moč, da bi ga premagali, zato ga sprejmemo, se povežemo z njim, smo Eno z njim. Strah pred ognjem je, lahko bi rekli, prirojen strah in tudi najbolj krvoločne živali se ga ustrašijo ali pobegnejo. S hojo po ognju vstopimo v svet, v katerem ne veljajo splošno veljavni zakoni, vsaj za tisti trenutek ne, ko hodimo čez. Pri obredu ogenj ne izgubi svojih lastnosti; je vroč in peče, pač pa je naša povezava z njim drugačna. Jasen namen, da gremo čez, odstrani notranji konflikt med hotenjem in dejanjem, sproži ustvarjalni proces, ki mobilizira naše kreativne sile in nam omogoči, da se sprehodimo po ognju brez opeklin. To je stanje, ko so naša dejanja popolnoma usklajena z našo odločitvijo, in zato nemogoče postane mogoče. Kot zanimivost naj omenim dve besedili iz Svetega pisma, ki govorita o hoji po ognju: »Lahko gre čez žerjavico in njegovi podplati ne bodo opečeni« - pregovor 6.28 in »Če greš skozi ogenj, ne zgoriš in plamen te ne ožge.« - Izaija 43.2

Ali vseeno že obstajajo kakšne domneve zakaj ne pride do opeklin?

Obstaja sicer nekaj teorij zakaj se ne spečemo – pepel na podplatih, kotaleča se kapljica na razbeljeni plošči, roka v vroči pečici - vendar, zanimivo, tisti, ki najbolj zagovarjajo svoje teorije, si ne upajo iti čez. Na moje obrede pa seveda kar pogosto prihajajo doktorji fizike, ki sploh ne verjamejo v to »magijo« oziroma močno dvomijo v resničnost tega pojava. Zaradi tega imam na začetku z njimi nemalo težav, ker me zasipavajo z vprašanji in trditvami o nelogičnosti hoje po žerjavici. Tudi ko moja Maja speče okusni jabolčni zavitek, njej ni jasno kateri grozdni sladkorji se vežejo med seboj. In ko jaz potem pojem njeno specialiteto, mi ni povsem razumljivo kako se molekule teh sladkorjev razgrajujejo v telesu. Pa jo vseeno z največjim užitkom pojem. No, potem ko me ti nejeverni Tomaži med pripravami prepričujejo, da to ni mogoče, se zgodi nekaj nepričakovanega: ko na lastne oči vidijo druge udeležence kako se sproščeno sprehajajo po 800 stopinj vroči žerjavici, jim to zbije sod iz dna njihovih prepričanj, ter tudi sami opravijo ognjeno pot. Po uspešno prehojeni poti so vzhičeni do amena. Eden od njih je začutil takšno moč, da je napol v šali napol zares izrekel Jezusove besede: Prinesite mi vodo, da jo spremenim v vino!

Kakšne vrste ljudje se sicer najbolj pogosto odločajo za hojo po žerjavici?

Lahko bi jih razdelil na tri osnovne skupine.
Največ je poslovnežev, kajti dandanes mora uspešen podjetnik kar pokati od energije in dobrih idej. Vse to dobi skozi izkušnjo z ognjem, ki prebudi v človeku tudi stik z intuicijo. Naslednja skupina udeležencev so ljudje, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, potem pa so tu še mladi, ki si želijo adrenalinskih izkušenj. Tudi poklici hodcev po žerjavici so zelo raznoliki: od natakaric, frizerk, kuharjev, univerzitetnih profesorjev, doktorjev znanosti do učiteljev, računovodk, delavcev in strugarjev.